Žiga Lin Hočevar v Tacnu še do zmage v kajakaškem krosu

S preizkušnjami kajakaškega krosa se je v Tacnu zaključila prva letošnja tekma za svetovni pokal v slalomu na divjih vodah. Še drugi dan zapored je na najvišjo stopničko stopil Žiga Lin Hočevar, ki je bil najboljši v izločilnih bojih kajakaškega krosa. V ženski konkurenci je bila Eva Alina Hočevar deseta, Lea Novak pa 15. V posamičnih nastopih je Žiga Lin Hočevar prišel do sedmega mesta, Jakob Šavli je bil 41., Jernej Kramer pa 48. Na posamični tekmi kajakašic je bila Lea Novak 16., Eva Alina Hočevar 22., Naja Pinterič pa 38.

Žiga Lin Hočevar je tekmece pustil za seboj že kmalu po startu in si zlato odličje priveslal z veliko prednostjo pred zasledovalci. Da mora dobro startati in se poskušati oddaljiti od sotekmovalcev, je bil tudi njegov načrt. »Vedno sem hotel zmagati tako kot npr. Johannes Hoesflot Klaebo ali pa Tadej Pogačar, ko že dva kilometra pred ciljem pogledata nazaj in se lepo nasmejita. Vedel sem, da rabim dober start, če hočem to doseči,« je povedal, zadovoljen, da se je vse izšlo po načrtih.

Sobotni zlati medalji v kanuju je tako dodal še zlato v krosu. Slalom in kros sta dve povsem različni disciplini in težko je biti konkurenčen v vseh treh disciplinah, je dejal in dodal, da je zelo ponosen na to, da se mu je uspelo tako v kajaku in kanuju kot v krosu uvrstiti na stopničke v svetovnem pokalu.

Zmagati na domači progi v Tacnu se mu zdi še posebej lepo, domači navijači pa ga napolnijo z dodatno energijo in motivacijo. »Tako veliko ljudi pride sem zaradi tebe in ne želiš si, da bi izpadel v kvalifikacijah,« je povedal. »Res veliko ljudi, ki jih dobro poznam, je prišlo v Tacen in se jim moram iz srca zahvaliti, ker mi to res veliko pomeni,« je bil hvaležen.

Današnjo zmago je posvetil predsedniku Kajak kanu kluba Nivo Celje Dušanu Kondi, o katerega smrti je izvedel zjutraj. »Novica, da ga ni več med nami, je pretresla cel kajakaški svet. Izgubili smo dobrega človeka, ki je imel dobre namene v Celju in je bil blizu temu, da bi postavil res dober center, končno center, ki si ga zaslužimo,« je dejal. Konda je bil eden prvih, ki je verjel vanj, se je spomnil in dodal: »Upam, da je videl to zmago in da mu jo lahko posvetimo.«

Hočevarju sta se na zmagovalnih stopničkah pridružila Francoz Joris Hello in Britanec Joseph Clarke.

V popoldanskih izločilnih bojih sta nastopili tudi dve slovenski kajakašici. Obe sta se prebili do četrtfinalne faze, kjer pa so bile tekmice nato premočne. Eva Alina Hočevar je preizkušnjo sklenila na desetem mestu, Lea Novak pa je bila 15. Zlato kolajno si je priveslala Švicarka Alena Marx, ki je pred dvema letoma v Tacnu osvojila naslov evropske prvakinje v posamičnem kajakaškem krosu in v izločilnih bojih, druga je bila Ukrajinka Viktoriia Us, tretja pa Francozinja Angele Hug.

Že dopoldne so bile na sporedu posamične vožnje kajakaškega krosa. Tu je Žiga Lin Hočevar priveslal do sedmega mesta in bil edini slovenski predstavnik, ki se je prebil v popoldanske izločilne boje. Jakob Šavli je preizkušnjo posamične tekme končal kot 41., debitant na tekmah za svetovni pokal Jernej Kramer pa je bil 48. Zlato kolajno si je priveslal Britanec Sam Leaver, drugi je bil Francoz Mathurin Madore, tretji pa Čeh Jakub Krejči. V ženski konkurenci je v posamični tekmi Lea Novak osvojila 16. mesto, Eva Alina Hočevar je bila 22., Naja Pinterič pa 38. Za dvojno francosko slavje sta poskrbeli Camille Prigent in Angele Hug, tretja pa je bila Britanka Kimberley Woods.

SPLETNA STRAN: www.slalomtacen.com

V Tacnu smo obeležili 30 let od osvojitve prve slovenske kajakaške olimpijske kolajne

Svetovni pokal v slalomu na divjih vodah v Ljubljani je v prvih dveh tekmovanja slovenski ekipi z dosedaj štirimi osvojenimi kolajnami prinesel obilico veselja, sobotni popoldanski program pa je bil namenjen spominom na pretekle uspehe in lepe trenutke slovenskega kajakaštva. Letos namreč mineva 30 let od osvojitve prve slovenske kajakaške olimpijske kolajne, in sicer srebrne kajakaša Andraža Vehovarja v Atlanti 1996.

Ob jubileju se je v Tacnu zbralo nekaj članov takratne olimpijske odprave, na čelu s srebrnima Andražem Vehovarjem in atletinjo Brigito Bukovec. Hkrati je letos deset let od srebrne olimpijske kolajne Petra Kauzerja v Riu de Janeiru in pet let od olimpijskega zlata Benjamina Savška v Tokiu. Ob tej priložnosti so dobitniki olimpijskih kolajn prejeli posebna priznanja Olimpijskega komiteja Slovenije in spominske fotografije Kajakaške zveze Slovenije.

Muzej športa bodo krasili novi kajakaški eksponati

V okviru tekme za svetovni pokal v slalomu na divjih vodah v Tacnu so slovenski kajakaši in kanuisti Muzeju športa podarili nekaj pomembnih kajakaških eksponatov z bogato zgodovino. Kose svoje opreme so predali Benjamin Savšek, Peter Kauzer ter Tone in Simon Hočevar.

Tone Hočevar je muzeju podaril leseno kanuistično veslo, s katerim je leta 1972 nastopil na olimpijskih igrah v Münchnu. Veslo krasni rdeča črta in anekdoto, kako je do nje prišlo, je Tone zaupal ob predaji: »Na olimpijskih igrah je prepovedano reklamiranje česarkoli. Tole veslo sem ‘prešvercal’ v prostor z opremo, nekdo od organizatorjev pa mi je prebarval. To je ta zgodovinska vrednost. Vidi pa se tudi, kakšno opremo smo imeli takrat.« Njegov sin Simon, ki je nastopil na olimpijskih igrav v Atlanti, Sydneyju in Atenah, je prav tako podaril kos opreme muzeju. Ta bo odslej hranil čelado, s katero je Simon nastopil na svojih zadnjih igrah v Grčiji leta 2004.

Peter Kauzer je doslej nastopil na petih olimpijskih igrah, bil je v Pekingu, Londonu, Riu de Janeiru, Tokiu in Parizu, leta 2016 se je veselil tudi srebrne olimpijske kolajne. Muzeju športa je Hrastničan poklonil tekmovalni komplet, s katerim je nastopil na olimpijskih igrah v Tokiu.

Na slednjih je z zmago navdušil kanuist Benjamin Savšek. Pomemben del svojih športnih uspehov je poklonil tudi on, saj bo v muzeju na ogled podpisana startna številka, s katero je Savšek leta 2017 v francoskem Pauu osvojil svoj prvi naslov svetovnega prvaka.

Ob predaji je Aleš Šafarič, vodja Muzeja športa, povedal: »V muzeju imamo veliko rekvizitov, vendar je pa pri kajaku in kanuju še primanjkljaj. Ta priložnost je za nas in za našo dediščino idealna. Na tem mestu bi se vsem želel zahvaliti.«