Francoski kanuist Nicolas Gestin je zmagal na tekmi ICF svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah v Tacnu. Progo na Savi je prevozil brez napake s časom 75,67 sekunde. Med 12 finalisti Slovencev ni bilo.

Francoski uspeh je z drugim mestom dopolnil Yohann Senechault (+0,79 sekunde). Tretji je bil Čeh Vojtech Heger (+3,03 sekunde).

Slovenski kanuisti Benjamin Savšek, Luka Božič in Žiga Lin Hočevar, ki so se na lanskem evropskem prvenstvu v Tacnu v povsem enaki sestavi veselili trojne zmage, se danes niso uspeli uvrstiti med finaliste.

Savšek je v kvalifikacijah, v katerih je bil najhitrejši Francoz Yohann Senechault, zasedel 15. mesto. Hočevar je bil 24. med 47 kanuisti na cilju, Božič pa 45.

Nemška kanuistka Elena Lilik je zmagovalka današnje tekme ICF svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah v Tacnu. Kot edina Slovenka je v finalu nastopila Lea Novak, ki je s 63 sekundami zaostanka zasedla 12. mesto.

Potem ko je v kvalifikacijah ujela še zadnje razpoložljivo mesto za uvrstitev v finale, je Lea Novak povedala, da je bil načrt malo bolj napadalno lotiti se finalne vožnje. “A po prvih dotaknjenih vratih je bilo res treba iti na vse ali nič, če sem hotela ostati v borbi za dober rezultat. Danes se mi to sicer ni izšlo, ampak ja – treba je napadati v finalu,” je ocenila svojo vožnjo, v kateri se je dotaknila štirih vratc in ena zgrešila.

Vseeno je z današnjim nastopom zadovoljna. Vidi ga kot dobro popotnico za nadaljevanje sezone, v kateri sta na sporedu še tekma zadnjega svetovnega pokala v Augsburgu in svetovno prvenstvo v Avstraliji. “Zelo sem zadovoljna z današnjo tekmo, sploh glede na prejšnje rezultate te in prejšnjih sezon,” je še povedala Lea Novak, za katero je bila to tretja uvrstitev v finale svetovnega pokala doslej.

Elena Lilik je zmagala z rezultatom 86,86 sekunde. Druga je bila z 0,92 sekunde zaostanka Ukrajinka Viktoriia Us, tretja pa Britanka Kimberley Woods (+1,33 sekunde), zmagovalka petkove preizkušnje kajakašic.

Nekdanji uspešni kajakaš Andraž Vehovar je postal član Hrama slovenskih športnih junakov, ki ga je leta 2011 ustanovilo Društvo športnih novinarjev Slovenije. V hramu je zdaj 68 posameznikov ter veslaški osmerec z olimpijskih iger leta 1964 v Tokiu in Košarkarski klub Olimpija.

Prejemnik srebrne medalje na olimpijskih igrah leta 1996 v Atlanti je kipec prejel danes v Tacnu, kjer v teh dneh poteka ICF svetovni pokal v slalomu na divjih vodah.

Vehovar je največji uspeh kariere dosegel z osvojitvijo srebrne medalje na olimpijskih igrah leta 1996 v Atlanti. Za ta uspeh je bil izbran za slovenskega športnika leta 1996. Ima tudi srebrni medalj s svetovnih prvenstev leta 1995 v Nottinghamu ter leta 1999 v La Seu d’Urgellu ter po eno srebrno in bronasto medaljo z evropskih prvenstev leta 1996 v Augsburgu ter leta 1998 v Roudnicah.

Kipec, ki mu ga je izročil predsednik Društva športnih novinarjev Slovenije Jože Zidar, mu pomeni zelo veliko. “Vidim ga kot potrditev, da sem 20 let delal nekaj prav. Lepo je videti, da se še kdo spomni, od moje olimpijske medalje je že skoraj 30 let,” je dejal.

Čeprav so od njegovih športnih uspehov minila že desetletja, pa so spomini na prehojeno športno pot še vedno zelo živi. “To so bili eni najbolj srečnih in najlepših trenutkov mojega življenja, prežeti tudi z nekimi čustvi,” je povedal.

Predvsem medalja z olimpijskih iger v Atlanti je bila po njegovih besedah zelo posebna, saj je bila takrat Slovenija še zelo mlada država in do tedaj so slovenski športniki z olimpijskih iger domov prinašali le bronaste medalje. “Pred mojo srebrno medaljo so bile samo bronaste olimpijske medalje, tako da takrat sem res čutil ne le veselje ob doseženem cilju, pač pa je bilo lepo videti, koliko je to pomenilo ljudem v Sloveniji,“ je še povedal.

Hram slovenskih športnih junakov vključuje najboljše slovenske športnike vseh časov iz različnih športnih panog. Domuje v zelenem ringu ljubljanske dvorane Stožice, kot prva pa je Društvo športnih novinarjev Slovenije vanj uvrstilo telovadca Leona Štuklja in Miroslava Cerarja, najboljša slovenska športnika prejšnjega stoletja.

Cilj projekta je v trajnem nacionalnem spominu ohraniti najboljše slovenske športnike, ki so se z izjemnimi dosežki izkazali v mednarodnem merilu. Ohraniti želi tudi rekvizite in druge športne predmete, s katerimi so bili povezani slovenski športniki, ter ohraniti športne zgodovinske dogodke, tudi iz člankov in prispevkov že upokojenih novinarskih kolegov in drugih.