Primorski kanuist Luka Božič je na prvi tekmi sezone v Solkanu priveslal do zmage in v tesnem finalu za manj kot pol sekunde prehitel Benjamina Savška. V letošnjem letu se nam obeta še precej tesnih dvobojev trenutno dveh najboljših kanuistov na svetu, saj ju čaka oster boj za edino karto, ki vodi na olimpijske igre v Pariz.

Pravila mednarodne zveze so zelo kruta, saj na olimpijskih igrah v posamezni kategoriji lahko nastopi največ en tekmovalec iz posamezne države, Slovenija pa se trenutno lahko pohvali, da ima na svetovni jakostni lestvici prvo- in drugouvrščenega tekmovalca Luko Božiča in Benjamina Savška. Zato ju v prvem delu sezone čaka oster interni kvalifikacijski boj za uvrstitev na igre v Parizu.

Luka Božič je prvi dvoboj na mednarodni tekmi za točke ICF v Solkanu, ki sicer ni štel za uvrstitev v olimpijsko ekipo, dobil, čeprav se sooča s poškodbo kolena. Letošnji zimski trening je znova opravil v Franciji. »Odločitev je bila malo prisiljena, saj se nisem upal odpotovati kam daleč. Konec novembra sem bil namreč spet na operaciji kolena. V nasprotnem primeru bi se odločil za daljše priprave v Sydneyju že od januarja naprej. Tako sem pa šele v začetku januarja začel veslati v kanuju. Pripravljalno obdobje je bilo zaradi tega drugačno, še vedno pa mislim, da sem v tem trenutku dobro pripravljen, če odmislim težave s poškodbo,« je povedal Luka Božič, ki je treniral na progi v Pauu.

Kljub temu, da se za razliko od veliko reprezentančnih kolegov ni odločil za pot na drugo celino, pogoji za trening generalno niso bili slabi: »Letos sem doživel od odličnih pogojev in 20 stopinj, pa do zimskih razmer, malo nad lediščem in z vetrom, ampak vseeno mislim, da je bila še vedno prava izbira z vidika, kaj mi ponuja proga za trening in na takšen način se odločam že zadnjih nekaj let, kam bom odšel na priprave. Predvsem sem nabiral kilometre pri veslanju na divji vodi, saj je do priprav nisem imel veliko. Testiral sem tudi novo opremo. Naredil pa sem tudi nekaj treningov s Francozi in Španci.«

Poškodba kolena, s katero se sooča že kar nekaj časa, žal še ni preteklost: »Kot sem že omenil, je bila potrebna še ena operacija. Prvi mesec rehabilitacije je potekal odlično, veliko bolje kot v lanskem letu, tudi po enem mesecu sem že sedel v kanuju. Drugi del se mi pa še vedno vleče. Ampak po pripravah v Pauu sem dobil novo diagnozo in plan, kako bomo rešili težave do EP v Tacnu. Zato sem v tem trenutku pomirjen in verjamem, da mi bo uspelo popraviti tudi to. Vsako leto si želim napredovanja, to pa za seboj potegne tudi novosti in nova raziskovanja. Letos me je poškodba vseeno malo zaustavila in lahko rečem, da mi je za novosti zmanjkalo časa oziroma jih nisem uspel realizirati. Po drugi strani pa imam za seboj dobro sezono in vem, na čem moram graditi, da bom ostal med najboljšimi.«

Spomladanski del sezone bo za Luko in Savška izjemno pomembno obdobje, saj ju čakajo izbirna tekmovanja za Pariz, ki bodo potekala v Ljubljani, pa tudi na tekmi svetovnega pokala v Pragi. Treningi v Tacnu so zaradi rekonstrukcijskih del po poplavah še vedno omejeni, zato je potrebno rešitve iskati drugje. »Do sedaj so bile priprave drugačne zaradi poškodbe. Seveda sem si želel več veslati tudi v Tacnu, ampak nam vodostaji Save niso dopuščali več kvalitetnega treninga na progi. Bo pa od sedaj naprej vse podrejeno dvema tekmama, ki me lahko popeljeta v Pariz. Ko bom doma, bom vse podrejal treningu v Tacnu, bil sem na pripravah v Parizu, tja bom odpotoval še v začetku aprila, po tem pa imam v planu še ene priprave v Pragi,« je povedal Luka in dodal: »Fokusiral se bom na Tacen in Prago, ki sta zadnji dve izbirni tekmi za Pariz. Upam, da nam bo tudi vreme bolj naklonjeno ter da bodo pogoji za trening zadovoljivi. Po drugi strani pa moram tudi sam priti do evropskega prvenstva v najboljši različici, saj se zavedam, kdo je moj nasprotnik in kaj moram pokazati.«

Ena izmed kvalifikacijskih tekem bo domače evropsko prvenstvo v Ljubljani, ki bo na tacenski progi potekalo med 15. in 19. majem. Na savskih brzicah ima Luka že veliko uspehov, na dveh svetovnih pokalih v Tacnu je zmagal, ob tem pa osvojil še dve drugi in dve tretji mesti. Na prejšnjem evropskem prvenstvu v Tacnu, leta 2017, pa je bil srebrn v ekipni tekmi kanuistov.

»Seveda imamo majhno prednost pred tujci, po drugi strani pa se proga v zadnjih letih ves čas malenkost spreminja. Na neki konstantni vodi nisem veslal že od lanskega svetovnega pokala in me prav zanima, kaj nam bo voda ponudila letos. Mislim, da se bo treba spet malo navaditi. Glede na težo tekme, se pravi EP in izbirno tekmovanje za OI, pa se zavedam, da ne bo lahko s “psihološko prednostjo”. Pretekli uspehi so za menoj, maja je nova tekma, na katero želim priti v najboljši različici,« je povedal Luka, ki ima pred novo sezono le eno željo: »V tem trenutku si želim, da se bo plan zdravljenja izšel, da bom ponovno lahko treniral in tekmoval brez bolečin.«

Kajakašica in kanuistka na divjih vodah, ki bo 27. marca praznovala 22 let, Eva Alina Hočevar je kljub mladosti že izkušena tekmovalka, za katero so številni nastopi in uspehi na največjih tekmovanjih, tako v mladinski, mlajše članski in članski konkurenci. Letos je na uvodnih tekmah že dosegla nekaj uspehov, tudi pretekli konec tedna na mednarodni tekmi v Solkanu, kjer je zmagala med kajakašicami in bila tretja med kanuistkami.

Nekdanja svetovna mladinska prvakinja si je priborila mesto v olimpijski ekipi in v Parizu bo pod petimi krogi debitirala v kanuju. Na izjemno pomembno sezono se je skupaj z bratom, lanskoletnim svetovnim mladinskim prvakom v kanuju Žiga Linom, pripravljala na Reunionu, otoku v Indijskem oceanu. »Imeli smo odlične vremenske pogoje, zato sem priprave v celoti izpeljala tako kot sem jih načrtovala. Od njih sem odnesla veliko dobrega. Naredila sem ogromno število kvalitetnih treningov, poleg tega sem imela dve tekmi, ki sta mi prišli zelo prav,« je povedala Ljubljančanka.

Eva Alina je bila uspešna na uvodnih tekmah tako na Reunionu kot na tradicionalni marčevski slalomski tekmi v Solkanu. V okviru priprav v francoskem čezoceanskem departmaju je bila konkurenca na tekmi močna: »Nastopila sem na dveh tekmah s kar močno konkurenco. Prva je celo štela za točke ICF. Prišli sta mi zelo prav, saj sem imela možnost ponoviti svoj tekmovalni ritem, svojo rutino. Poleg tega ponovno doživiš tekmovalni pritisk, stres, ki ga med zimo manjka. Definitivno je največji plus tekem psihološka priprava, saj to tekmovalno vzdušje težko razviješ na samih treningih.«

Eva Alina in Žiga Lin Hočevar sta bila tokrat edina slovenska reprezentanta, ki sta zimski trening opravila na Reunionu, je pa bilo tam veliko tujih reprezentantov in reprezentantk. »Treningi s sotekmovalkami so vedno dodaten plus. Veliko treningov sem opravila z Monico Dorio (Vilarrublo, op. p.), kar mi je zelo ustrezalo, saj sva se lahko ena od druge veliko učili. Poleg tega imaš ves čas primerjavo, kar te prisili, da se še malo bolj potrudiš. Drugače sem pa ves čas trenirala s svojim bratcem, ki je zdaj že veliko boljši od mene, tako da se tudi od njega ves čas učim,« je povedala nekdanja balerina.

Eva Alina bo v Parizu prvič okusila čar olimpijskega nastopa, je pa v Tokiu dobila priložnost nastopa kot demonstratorka in predtekmovalka. Ker ima mesto v reprezentanci že zagotovljeno, se na sezono lahko pripravlja nekoliko drugače, kot bi se sicer, če bi jo aprila še čakale pomembne izbirne tekme: »Z očetom sva se po lanski sezoni veliko pogovarjala in naredila temeljit plan za letošnjo pripravljalno in tudi tekmovalno sezono. Zaradi OI dajem večji poudarek kanuju, vseeno pa veslam tudi v kajaku, saj menim, da se disciplini lepo dopolnjujeta. Celoten plan treninga je malce drugače razporejen kot prejšnja leta, z glavnim ciljem, da bom v času OI najbolje pripravljena.«

Olimpijsko progo v Parizu je že spoznala, nenazadnje je lanskega oktobra tam potekala tekma za svetovni pokal, poleg tega pa je opravila tudi že nekaj priprav na prizorišču v predmestju Pariza. »Proga se mi zdi kar zanimiva, tudi zelo težka, zato jo bo treba še dobro naštudirati. Moram priznati, da mi je kar všeč, čeprav me še malo ‘zafrkava’, vendar imam še nekaj časa, da se je navadim. Na progi je predvsem pomembno, da daješ čolnu dovolj hitrosti in da si kar se da natančen in potrpežljiv. V planu imamo enotedenske priprave v Parizu vsak mesec do OI,« je povedala.

Še eno pomembno tekmovanje sezone za slovenske reprezentante prihaja že maja, ko bo Ljubljana gostila evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah. Tudi to bo eden izmed glavnih ciljev: »Evropsko prvenstvo v Tacnu bo zame druga najpomembnejša tekma v letošnjem letu. Dober rezultat na tem prvenstvu bi mi pomenil ogromno. Zavedam se, da sem v Tacnu sposobna pokazati vrhunske vožnje, lansko leto sem tam osvojila svojo prvo posamezno člansko medaljo, zato imam tudi letos visoke cilje. Tekmovati pred domačimi navijači je vedno nekaj posebnega. Odlično vzdušje in močna podpora ti dajeta dodatno moč, a po drugi strani tudi malce dodatnega pritiska, saj kot športnik nočeš razočarati navijačev.«

Prvenstvo stare celine se hitro približuje, v Kajakaškem centru Tacen pa še brnijo stroji, saj potekajo dela po uničujočih poplavah avgusta 2023. Tekmovalci in tekmovalke zato iščejo možnosti, kje opravljati treninge. »V Sloveniji trenutno ne bo možno trenirati na divji vodi, zato bom veliko v tujini. Opravila bom priprave v Parizu na olimpijski progi. Poleg tega pa bom v sklopu priprav za mladince in mlajše člane trenirala še v Bratislavi. Potem pa srčno upam, da bo veslanje po tacenskem poligonu spet mogoče,« je povedala Eva Alina, ki se je letos odločila študij malce potisniti na stran in se povsem posvetiti slalomu.