V soboto se bodo v boj za mesta v državni reprezentanci za sezono 2024 podali tako slalomisti na divjih vodah kot sprinterji na mirnih vodah. Slalomiste uvodni izbirni tekmi čakata v Kajakaškem centru Tacen, sprinterji pa bodo tekmovali na zagrebškem Jarunu.

Temperatura med slovenskimi slalomisti na divjih vodah že narašča, saj bosta v soboto in nedeljo na savskih brzicah potekali prvi izbirni tekmi za sestavo reprezentance, še dve pa bosta sledili zadnji vikend v aprilu v Bratislavi. Prvi izbirni tekmi ta konec tedna bosta potekali v okviru močnih mednarodnih tekem. V soboto bo na programu namreč ECA I Feel Slovenia evropski pokal, v nedeljo pa še I Feel Slovenia ICF Ranking tekmovanje. S podporo je k organizaciji tekmovanja pristopila Slovenska turistična organizacija, tako da tekmi v svojem imenu nosita tudi naziv I Feel Slovenia. V Tacnu bo nastopilo več kot 230 tekmovalk in tekmovalcev iz 19 držav. Ti bodo tekmo izkoristili tudi kot generalko pred majskim ECA I Feel Slovenia evropskim prvenstvom v slalomu na divjih vodah, ki bo v Ljubljani med 15. in 19. majem 2024.

Format tekem v soboto in nedeljo bo nekoliko drugačen, kot smo vajeni običajno, saj bosta sestavljeni iz ene kvalifikacijske vožnje, ki ji bo sledila le še finalna, tako da bomo v dveh tekmovalnih dneh lahko videli dve tekmovanji. Za slovenske izbirne tekme bosta šteli sobotna in nedeljska kvalifikacijska vožnja. Vikend kasneje pa bosta v Bratislavi potekali še dve izbirni tekmi.

Pred prihajajočimi izbirnimi tekmami lahko mirno spijo Peter Kauzer, Eva Terčelj in Eva Alina Hočevar, ki so že potrjeni slovenski potniki na olimpijske igre v Parizu in hkrati tudi prekvalificirani v reprezentanco, pa tudi Benjamin Savšek in Luka Božič. Slednja boj za olimpijsko vozovnico še čaka, saj sta oba v pretekli sezoni dosegala odlične rezultate, v letošnjem letu pa bosta o potniku na olimpijske igre odločala še domače evropsko prvenstvo in tekma za svetovni pokal v Pragi. V češki prestolnici bo na junijskem svetovnem pokalu na sporedu še dodatno globalno kvalifikacijsko tekmovanje za osvojitev ene izmed treh kvot, ki bodo še na voljo za nastop v Parizu v novi disciplini kajakaškega krosa.  

Tako v soboto kot nedeljo se bodo kvalifikacije vožnje začele ob 10. uri, finale pa je predviden za 15.10.

Ta vikend za mesta v reprezentanci tudi mirnovodaši

V soboto se obetajo izredno zanimive izbirne tekme tudi v sprintu na mirnih vodah. Te bodo potekale v Zagrebu, natančneje na Jarunu, kjer bo organiziran Memorial Matije Ljubeka, ki bo za naše sprinterje izrednega pomena. V soboto bodo namreč tekme odločale o tem, kdo se bo v reprezentanco uvrstil v posamičnih čolnih, teden dni kasneje, 28. aprila, pa bo prav tako v Zagrebu na sporedu še ena izbirna tekma, in sicer za določitev ekipe v kajakaških dvojcih.

Letošnje izbirne tekme bodo verjetno najbolj napete doslej, saj je konkurenca tudi doma vse bolj zgoščena in na vrata članske ekipe že trkajo tudi mlajši tekmovalci in tekmovalke. V ženski konkurenci bo na startu naša najtrofejnejša sprinterka na mirnih vodah Špela Ponomarenko Janić, ki bo pri 42 letih lovila mesto v reprezentanci in možnost nastopa na kontinentalnih olimpijskih kvalifikacijah v Szegedu, pa tudi v ekipi za največje tekme v sezoni 2024. Po porodu se na tekmovališča vrača Anja Osterman, ki je znova trenirala s slovaško ekipo, ter računa na mesto v ekipi in nastop na kvalifikacijah za uvrstitev na olimpijske igre. Poleg naših dobitnic kolajn s svetovnih in evropskih prvenstev v sprintu na mirnih vodah, sta zelo napredovali tudi nekoliko mlajši tekmovalki – Mia Medved in Ana Šteblaj, ki bosta poskušali presenetiti izkušenejši kolegici.

Zanimiv boj za uvrstitev v reprezentanco se obeta tudi v moški konkurenci. Poleg Jošta Zakrajška, so tu še naši odlični spustaši na divjih vodah, med katerimi prednjačita Anže Urankar in Simon Oven, ki so v letošnjem pripravljalnem obdobju veliko več pozornosti namenili sprintu na mirnih vodah in bodo iskali priložnost za uvrstitev v reprezentanco in možnost tekmovanj na najvišjem nivoju tudi na mirnih vodah. Tu so še Rok Šmit, pa Matevž Manfreda in Anže Pikon ter ostali mlajši tekmovalci.

Po izbirnih tekmah, v začetku maja, sprinterje čakajo dodatne olimpijske kvalifikacije za uvrstitev v Pariz, saj za razliko od slalomske ekipe sprinterji mesta v Parizu še nimajo zagotovljenega, tako da bo tekma v Szegedu izrednega pomena. Olimpijskim kvalifikacijam bo nato na Madžarskem sledila še prva tekma za svetovni pokal. Ob koncu maja bo drugi svetovni pokal potekal v Poznanju. Szeged bo postal središče sprinterskih tekmovanj tudi junija, ko bo tu člansko evropsko prvenstvo, še eno veliko tekmovanje – svetovno prvenstvo v neolimpijskih disciplinah – pa bo avgusta v Uzbekistanu.

Maja izbirne tekme čakajo še spustaše

Kot zadnji se bodo za mesta v reprezentanci potegovali še spustaši na divjih vodah, ki bodo z boji za mesta v reprezentanci začeli v začetku maja. Prvega in tretjega maja jih na Savi Dolinki in v Medvodah čakata preizkušnji klasičnega spusta, 2. junija pa bo v Celju na sporedu še izbirna tekma v sprintu na divjih vodah.

Spustaši bodo imeli nekaj manj tekmovanj kot slalomisti in sprinterji. Vrhunec bo avgustovsko člansko svetovno prvenstvo v španskem Saberu, kjer bodo Slovenci znova kandidati za najvišja mesta. Junija bosta na sporedu svetovna pokala v Severni Makedoniji in v Italiji, v začetku julija pa bo v Švici potekalo še evropsko prvenstvo v spustu na divjih vodah za mladince in mlajše člane.

Pred ljubljansko kajakašico Evo Terčelj je nastop na tretjih olimpijskih igrah, tokrat bo v Parizu na sporedu tudi kajakaški kros, disciplina, v kateri je na lanskem svetovnem prvenstvu v Londonu priveslala do kolajne. Nekdanja svetovna prvakinja v slalomu pa se letos veseli tudi domačega prvenstva stare celine, ki bo na Savi potekalo med 15. in 19. majem. Pred sedmimi leti je v Ljubljani na evropskem prvenstvu že osvojila zlato kolajno v ekipni tekmi kajakašic.

Letos si zimske priprave opravljala v Avstraliji in Združenih arabskih emiratih. Zakaj si se odločila za dve različni destinaciji?

Ko sva s trenerjem načrtovala sezono, sem želela delati na določenih tehničnih stvareh in se mi je zdelo, da je najboljša možnost proga v Avstraliji, ker je po karakteristikah nekoliko drugačna od npr. Al Aina, hkrati pa sta bili tam tudi organizirani dve tekmi, kar je super, saj imaš tudi tekom zime te izkušnje oziroma starte, da ne padeš povsem ven iz tekmovalnega ritma. Za še dodatne priprave v Al Ainu pa sem se odločila, ker se med planiranjem nihče iz ekipe ni odločil za Avstralijo in sem iskala različne možnosti, da bi potem trenirala tudi z ostalimi tekmovalci. V Avstraliji je bilo super, ker sem veliko treningov opravila s puncami iz drugih držav, kar je bilo dobrodošlo zaradi primerjave in izmenjave izkušenj, hkrati pa sem potem določen del treninga odpravila s preostalo ekipo v Dubaju.

Si že zadovoljna ali so še ostale stvari, ki jih moraš izboljšati?

Ostalo je še kar nekaj stvari, ki jih moram izboljšati, sploh, ker je še kar nekaj časa, recimo mesec do evropskega prvenstva, potem pa še nekaj mesecev do olimpijskih iger. S samimi pripravami sem bila zelo zadovoljna, sploh v Avstraliji, ker so bili res dobri pogoji. Morda sem letos zavestno planirala več priprav v tujini, ker sem se zavedala, da doma ne bodo tako dobri pogoji zaradi težav na tacenski progi. Nisem želela tvegati, da izostane večja količina treninga. S tem, kar sem opravila, moram biti zadovoljna, čaka pa me še kar nekaj dela za naprej.

V Avstraliji si nastopila tudi na dveh tekmah. Kako pomembne so tekme v pripravljalnem obdobju?

Predvsem sem preverila tiste stvari, na katerih sem delala na treningih, s tem sem imela dobre izkušnje. Sam rezultat je bil postranskega pomena, čeprav si vedno želiš dobro nastopati in biti čim boljše uvrščen. Sama hitrost in časi so bili dobri, nekaj napak je bilo. Na splošno sem bila zadovoljna, hkrati pa sem dobila nekaj informacij, na kaj moram še paziti na samih tekmah.

Kakšna se ti zdi olimpijska proga v Parizu?

Vse bolj sodobne proge so mehkejše, so drugačne kot naša tacenska, oziroma tudi v Al Ainu je drugačna karakteristika, zato sem čez zimo iskala mehkejše proge, da bi se navadila na malo drugačen način veslanja. Progo v Parizu so od zadnjič, ko sem bila tam na svetovnem pokalu, nekoliko spremenili. Določene stvari so mi bolj všeč, nekatere stvari pa bodo verjetno še spreminjali in to še ni zadnja oblika. Imam še nekaj priložnosti in prostora za izboljšave oziroma da se bom še bolj prilagodila na samo progo. Na to računam še na nadaljnjih pripravah.

Kakšna pa je proga za kajakaški kros? Je primerna?

Spet bo odvisno od same postavitve. Ne bi rekla, da pri kajakaškem krosu sama proga in njene karakteristike toliko vplivajo, se mi zdi, da ima v slalomu večji vpliv. Pri kajakaškem krosu je bolj pomemben situacijski trening in trening tehnične izvedbe protitočnih vrat, je bolj na tem poudarek kot na sami progi kot pri slalomu.

Zaradi poplav in uničenega kajakaškega centra v Tacnu so bili treningi na domači progi praktično nemogoči. Kako si reševala ta problem?

Do zdaj sem iskala priložnosti po svetu, želela pa bi narediti čim več treninga tudi doma. Niti se ne spomnim, kdaj sem tu nazadnje naredila večjo količino treninga. Morda od poletja dalje tu nisem veliko veslala. Zagotovo bo treba do evropskega prvenstva veliko treninga narediti tudi tu.

Mesto v olimpijski ekipi si potrdila že na septembrskem svetovnem prvenstvu.

Moja želja je bila, da bi mi to uspelo, kar mi je omogočilo drugačno zimo in pripravo na sezono. Ne vem, kaj mi bo to v resnici na koncu prineslo, ampak z najboljšimi nameni in čim boljšim planom upam, da se mi bo to obrestovalo, da se bo izkazalo za dobro odločitev.

Maja te čaka domače evropsko prvenstvo. Kakšne so želje?

Ravno zaradi te drugačne zimske priprave ni toliko tempiranja na evropsko prvenstvo, ker je bil cel plan postavljen z mislijo na poletje, ampak sigurno si podzavestno želiš, sploh doma, dobro nastopiti. Upam, da se bom uspela čim boljše pripraviti ter v tistem dnevu in trenutku čim boljše opraviti.

Je tekmovati doma, pred domačimi navijači, drugače kot v tujini?

Najlepše je tekmovati doma, sploh če uspeš uživati v tej atmosferi in podpori. Upam, da bomo vseeno imeli tudi malo prednosti domačega terena, kljub temu da nam za enkrat ne kaže dobro v tej smeri. Najlepše je tekmovati doma.

Kakšen pa imaš načrt za sezono? Boš tekmovala na vseh svetovnih pokalih?

Takoj po evropskem prvenstvu imamo planirane še ene priprave v Parizu. Možnosti so še odprte, ampak morda bom izpustila kakšen svetovni pokal zaradi lažjega treninga in tempiranja ostale forme. Sigurno pa bodo tudi ti svetovni pokali močne tekme in bodo pomembni za izkušnje in starte.

Zimzeleni kajakaš Peter Kauzer bo poleti v Parizu nastopil na svojih petih olimpijskih igrah (Peking, London, Rio de Janeiro, Tokio) in poskušal svojo bogato zbirko odličij z največjih tekmovanj še dodatno oplemenititi. Pohod na svetovni vrh je začel na evropskem prvenstvu leta 2005 na tacenski kajakaški progi, ko je osvojil srebro, od takrat so se uspehi nizali konstantno. Nastop na domačem prvenstvu stare celine maja bo še ena lepa priložnost za vrhunski rezultat. Na izzive letošnjega leta se je pripravljal v Al Ainu, kjer je preživel skoraj mesec in pol.

Kako si zadovoljen s pripravami v zimskem obdobju?

Vse je tako, kot mora biti. Dobro smo trenirali, na koncu me je že malo pobiralo, ampak zato greš na priprave. Letos sem razmišljal tudi, da bi šel v Avstralijo, ampak sem se odločil in bil rajši tu. Doma so bili dobri pogoji, več sem veslal na mirni vodi, nato pa sem se šel prilagajati na divjo vodo. Po povratku je ves fokus na sezoni in olimpijskih igrah.

Na čem je bil največji poudarek priprav?

Čim več veslanja na divji vodi. Na divji vodi nisem veslal od zadnje tekme svetovnega pokala do Emiratov. Važno je bilo, da se čim bolj utečem in da dobim občutke na divji vodi, kakršni me krasijo. To sem dobil. Ko smo prišli nazaj, smo šli v Pariz, tam pa je popolnoma drug način veslanja. Ampak je veliko boljše, ker se počutiš dobro v čolnu in je vse precej lažje.

Praviš, da pred pripravami na divji vodi nisi veslal vse od zaključka lanske sezone. Kako dolgo potrebuješ, da se znova utečeš?

Ne potrebuješ veliko. Kolikor kilometrov imam preveslanih, je to hitro. V Tacnu že dolgo nisem veslal, pa če bi prišel nazaj, bi mi bilo po 15 minutah že dolgčas. Teh stvari ne pozabiš. To je tako kot pri kolesarjenju, ko se enkrat naučiš, tega ne pozabiš. Enako je tu. Morda na začetku nekoliko drugače delajo mišice kot na mirni vodi, ampak mišice imajo dober spomin in hitro prideš nazaj na to.

V letošnjem letu ste že bili na pripravah v Parizu. Kakšna je proga?

Mislim, da nihče ni navdušen. Ne vem, zakaj ti, ki dizajnirajo proge, za vsake igre naredijo manjše proge, manj so divje in bolj fizično zahtevne. Menim, da bi sploh za olimpijske igre proga morala biti divja, da je zahtevna tehnično in fizično, da zajame vse spektre kajakaštva. Tisti, ki dizajnirajo, imajo očitno drugačne ideje. Od lanskega svetovnega pokala so jo nekoliko popravili, mislim, da jo bodo še malo. Nekatere stvari so že popravili na boljše, določene stvari pa so še bolj katastrofalne. Mislim, da bodo to popravili do olimpijskih iger. Verjamem, da bo proga dobra.

Kako dolgo pa potrebuješ, da se navadiš na povsem novo progo?

Zdaj, ko so proge tako majhne, ne potrebuješ veliko. Če bi bila proga kot v Pekingu, Atenah ali Londonu, kjer je bila zadnja zahtevna proga z divjo vodo, bi potreboval nekoliko več. Zmeraj sem govoril, da če v enem tednu ne moreš toliko spoznati proge, da rezultat ne trpi, potem je tudi v enem mesecu ne boš. Je pa res, da več kot imaš kilometrov preveslanih na kateri koli progi, bolj imaš avtomatizirane reakcije. Morda je iz tega vidika prednost, da ne razmišljaš, kako boš odpeljal, ampak to narediš avtomatsko. Da bi pa samo naštudiral progo in da ne bi rezultat zaradi tega trpel, pa mislim, da več kot en teden na kateri koli progi, pa je lahko še tako divja, nimaš kaj početi.

Po lanskoletni poplavah v Kajakaškem centru Tacen niste mogli trenirati na domačem prizorišču.

Žalostno je, da imamo evropsko prvenstvo in da toliko časa traja, da se to uredi. Ne vem, kaj je razlog, ampak mislim, da se to ne bi smelo dogajati. Ko so tekme in uspehi, vsi pridejo in se kažejo, ko potrebujemo pomoč, pa se vsi izgovarjajo in eden na drugega kažejo s prstom, namesto, da bi se naredilo. Konec koncev je naša zveza ena najuspešnejših športnih zvez v Sloveniji, mislim, da bi si zaslužili, da nas tako tudi upoštevajo s tega vidika, ne samo, ko so rezultati. Da bi kaj naredili, da bi imeli še boljše pogoje, kot jih imajo v tujini, pa se očitno nikamor ne premakne. Glede na to, da se vlaga v športno infrastrukturo po celi Sloveniji, mislim da je čas, da bi se začelo vlagati tudi v naš šport. Po vseh teh uspehih in rezultatih si tudi mi zaslužimo normalen in moderen kajakaški center, da bomo lažje lahko držali stik s konkurenco.

Poleti te čaka nastop na petih olimpijskih igrah, mesto v ekipi pa si potrdil že v lanski sezoni. Si zaradi tega drugače načrtoval letošnjo sezono?

To je bilo dobro. Na koncu, glede na to, kakšne težave sem imel lani v prvem delu sezone, se je tako izteklo, da sem se najlažje uvrstil na olimpijske igre. Vsaj zdelo se je tako, čeprav ni bilo ravno lahko. Lepo je, ko si že prej kvalificiran, saj si lahko popolnoma prilagodiš plan glavnemu cilju sezone – olimpijskim igram. Ni treba hiteti, vse lahko delaš bolj umirjeno. Sploh meni to ustreza pri teh letih.

Že maja pa te čaka še eno pomembno tekmovanje – domače evropsko prvenstvo v Ljubljani. Prav na EP leta 2005 na Savi si osvojil svojo prvo posamično kolajno na članskih prvenstvih. Kakšni so spomini?

Če razmišljam, je to 19 let nazaj. Nekateri člani ekipe takrat sploh še niso bili rojeni! Spomini ostajajo. To je bila moja prva posamična kolajna na največjih tekmah. Še zdaj se spomnim, ko sem prišel v cilj in videl, da imam kolajno, se je odvalil kamen od srca. Vedel sem, da sem dobro pripravljen. V tistem času je bilo nekaj prednosti biti domačin, progo smo poznali do potankosti, vedel sem, da če bom veslal normalno, se bom lahko boril za kolajno. Na koncu sem to realiziral in bil izredno vesel. To je bila prelomna točka v moji karieri, odskočna deska, da sem začel postavljati takšne rezultate. Sem tip človeka, ko pridem enkrat na nivo, ko nekaj dosežem, ne želim biti muha enodnevnica, ampak hočem držati konstanto. In to mi po 19 letih še vedno uspeva.

Kakšne so želje za sezono 2024?

Še vedno se zavedam, da se hiter, konec koncev sem tudi v lanski sezoni, ne glede na vse, dokazal, da lahko zmagam na tekmi. Je pa konkurenca res iz leta v leto bolj strnjena. Želim si le mirne glave in da bom pokazal vožnje, kot jih znam, da bom imel na koncu čim manj pripomb nad svojo vožnjo.